Pri vsaki izvirni podjetniški ideji, ki se nam porodi, še ne pomeni, da gre tudi za zelo dobro poslovno priložnost. Dokument, ki predstavlja sistematični razvoj ideje v poslovno priložnost oziroma dokument, ki preveri potencial naše ideje imenujemo poslovni načrt. Poslovni načrt podjetnik pripravi tako, da se vživi v poslovanje svojega podjetja za nadaljnjih 3 do 5 let. Z začetkom pisanja poslovnega načrta podjetniški kreativnosti že primešamo tudi prvi pridih izvršnosti, torej konkretnega delovanja v smeri realizacije ideje.
Poslovni načrt ima standardno predpisano obliko, ki je povsem sistematična in strukturirano pokriva večino poslovnih področij, ki so za podjetnika izjemno pomembna predvsem na začetku krivulje rasti podjetja. Posamezno poglavje v poslovnem načrtu je v večini primerov nadgradnja prejšnjega poglavja. Tako se podjetnikovo poznavanje pristopa do najustreznejše poti gradnje novega podjetja sproti nadgrajuje, podjetniška ideja pa se obenem razvija v poslovno priložnost.
V grobem poslovni načrt delimo na dva dela. Prvi je vsebinski del, drugi del pa zajema finančne projekcije ter druge finančne napovedi in kazalnike. V vsebinskem delu najprej temeljito opišemo svojo idejo ter panogo, v kateri bo podjetje delovalo, na koncu poglavja pa začrtamo gene podjetja z zapisom jasne vizije, poslanstva in temeljnih vrednot podjetja. Nato sledi poglavje o tržni analizi, v kateri predstavimo zaznane trende na trgu, vzorce kupcev umeščene v homogene segmente ter konkurenco. Pri navedbi konkurence je pomembno, da navedemo tudi, kako se bomo diferencirali od vseh naših tekmecev.
Analiza trga je temeljna osnova za načrt trženja in prodaje, kjer natančno opišemo, kakšna je naša vstopna strategija na trg, torej kako bomo vzbudili pozornost kupcev, kakšna bo naša cenovna strategija, strategija distribucije ter kako bomo tržno komunicirali z našimi ciljnimi skupinami. Če nameravamo vstopati na tuje trge, v tem sklopu tudi opišemo, na kakšen način bomo na izbrane tuje trge vstopali ter v kakšnem predvidenem časovnem zaporedju. Pomembno je, da v tem poglavju predstavimo tudi načrt prodaje. Nenazadnje je ravno prodaja tista, ki ustvarja prihodke, torej pritok denarja v podjetje, ki pa je nujno potrebno za obstoj in rast podjetja.
Razliko med trženjem in prodajo si lahko predstavljamo zelo enostavno. Prodaja pomeni predstavitev našega izdelka ali storitve na štiri oči potencialnemu kupcu, partnerju ali komu drugemu. Seveda pa želimo naš izdelek prodajati veliko ljudem in ker enostavno nimamo časa oziroma ne moremo našega izdelka predstaviti vsem potencialnim kupcem, uporabimo različne mehanizme, ki morajo naše sporočilo na čim bolj učinkovit način predstaviti čim širši skupini ljudi. Obenem pa nam morajo biti te mehanizmi (oglas, letak…) še cenovno dostopni.
Preostali del poslovnega načrta zajema opis nadaljnjega razvoja podjetja, torej načrt morebitnih novih proizvodov ali storitev, načrt zaščite intelektualne lastnine, če je to potrebno ter opis podjetniškega tima s priloženimi življenjepisi. Dve pomembni samostojni poglavji sta tudi predstavitev vseh potencialnih tveganj in kako bomo upravljali z njimi oziroma jih čim bolj učinkovito zmanjšali ter terminski plan, kjer predstavimo nadaljnje ključne korake ter v kakšnem časovnem roku nameravamo te korake doseči. Terminski plan običajno vključuje mejnike ter posamezne aktivnosti, ki jih je potrebno opraviti, da te mejnike dosežemo.
Drugi del poslovnega načrta vsebuje finančne preglednice, v katerih prikažemo predvideno finančno poslovanje našega podjetja za obdobje 3 do 5 let. V sklopu finančnih projekcij naj bi bila izdelana bilanca stanja, izkaz uspeha in izkaz denarnih tokov za omenjeno obdobje. Pomembni pa so tudi nekateri kazalniki in drugi parametri, ki jih lahko razberemo iz preglednic, kot so na primer dobičkonosnost podjetja, prag rentabilnosti, potrebna višina kapitala za zagon podjetja in podobno.
Omenjeni izkazi prikazujejo zgodbo, kako »zdravo« bo naše podjetje torej kako uspešno in učinkovito bo naše poslovanje. Za nekoga, ki nima poslovne izobrazbe je priprava tovrstnih izkazov lahko izjemno zahtevna. Tako je smiselno, da projekcije pripravimo skupaj s strokovnjaki, ki nam lahko v tej fazi izjemno koristijo in nas opozorijo na morebitne napake. Na internetu se nahaja tudi več brezplačnih orodij, s katerimi si lahko pomagamo izdelati vse omenjene finančne napovedi.
Sicer pa lahko najdemo kar nekaj argumentov, ki pomembnosti poslovnega načrta, kot dokumenta odvzemajo težo. Najmočnejši argument je ta, da je 95% poslovnih načrtov napisanih »narobe«, oziroma da se v 95 od 100 primerov zgodi povsem drugače, kot je bilo zapisano. V izjemno redkih primerih so rezultati boljši, v večini primerov pa seveda slabši. Odgovor na to seveda je, da poslovni načrt res ni na koncu tako pomemben, v smilu, da se mora točno to zgoditi v prihodnosti, veliko bolj pomemben je poslovni načrt kot prodajni dokument in pa sam proces planiranja, ki ima neizmerno vrednost za podjetnika. To pomembnost procesa lahko najdemo v definiciji planiranja, kar nenazadnje poslovni načrt oziroma poslovni plan tudi je. Planiranje je zavestno uravnavani delovni proces, ki je sestavljen iz zamišljanja rezultata in procesa dela.
S planiranjem si zamišljamo prihodnost, postavljamo cilje in zadevo skušamo čim bolj konkretizirati v kalupih realnosti. Kljub vsemu pa je pomembna velika fleksibilnost, kar pa privede tudi do tega, da je poslovni načrt živ dokument. Se pravi, dokument, ki ga neprestano nadgrajujemo, dopolnjujemo, spreminjamo itn. Kot je rekel eden izmed generalov, v bitki so plani neuporabni, planiranje pa ključno. Torej moramo dokument obvezno spreminjati, tako na povratne informacije, ki jih dobivamo, kot tudi glede na spremembe v timu, komu bomo poslali dokument v branje itn. Če poudarimo še enkrat pomembnost planiranja prihodnosti, lahko rečemo, da bi nas vse morala prihodnost zelo skrbeti, saj bomo preostanek našega življenja preživeli ravno v prihodnosti. In nenazadnje, najboljše napovedovanje prihodnosti je, da jo enostavno ustvarimo sami.
Ko govorimo o smiselnosti priprave poslovnega načrta, lahko najdemo tako notranje, kot tudi zunanje motive, zakaj je zelo priporočljivo, da vsak podjetnik skrbno pripravi ta dokument. Notranji motivi, se nanašajo bolj na pomembnost procesa in zajemajo predvsem podjetnikovo spoznavanje podjetništva in zakonov poslovanja (še toliko bolj pomembno, če nimamo podjetniških izkušenj), omenjeno preverjanje in razvoj ideje v poslovno priložnosti, načrt poti realizacije, ki predstavljajo neke vrste priročnik za izvedbo, pripomoček za merjenje uspešnosti in nenazadnje tudi mehanizem za izogibanje nepremišljenim napakam.
Zunanje motive pa povežemo predvsem s tem, da je poslovni načrt lahko tudi odličen prodajni dokument. V tem okviru na smiselnost poslovnega načrta nakazuje že dejstvo, da največkrat ravno s tem dokumentom podjetnik usklajuje in prenaša svojo veliko vizijo na ključne potencialne člane tima in druge zaposlene. Ljudje namreč sledijo tako ljudem, kot tudi idejam. Poleg tega pa brez poslovnega načrta nikakor ne gre, če želimo pridobiti zunanje investitorje v podjetje ali kandidirati za nepovratna sredstva, pomembno vlogo pa lahko odigra tudi pri sklepanju strateških partnerstev.
Končni dokument naj bi obsegal 20 do največ 30 strani brez prilog in brez slovničnih napak, prav tako naj bi bil oblikovan v skladu s celostno grafično podobno podjetja. Pomembno je, da odraža profesionalnost, naše poznavanje zakonitosti panoge, v kateri nameravamo poslovati, prav tako pa je pomembno, da ne dolgovezimo pri posameznih poglavjih, temveč zapišemo le tiste bistvene stvari, ki so pomembne za naš podjetniški uspeh. Skratka, na koncu je smiselno, da izdelamo dokument, na katerega smo ponosni!
Veliko priročnikov in nasvetov, kako napisati poslovni načrt pa lahko najdemo tudi na spletu. V primeru, da ne najdete nič, kar bi vam ustrezalo, pa mi lahko tudi pišete in z veseljem vam priporočam nekaj tovrstnih orodij.
